Prometna nesreča v nezavarovanem avtomobilu

Če ste bili udeleženi v prometni nesreči z motornim vozilom, ki ni bilo zavarovano, pri uveljavljanju odškodninskega zahtevka za povrnitev škode kot oškodovanec niste v ničemer prikrajšani. Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu v 38. členu določa, da če prometno nesrečo povzroči voznik nezavarovanega motornega vozila, je za škodo, ki je pri tem nastala sopotniku, odgovorno Slovensko zavarovalno združenje, GIZ (v nadaljevanju Združenje), in sicer na enak način, kot bi odgovarjala zavarovalnica, če bi bil avtomobil zavarovan. Združenje odškodninsko odgovarja do višine zavarovalne vsote, ki je bila kot najnižja predpisana na dan škodnega dogodka za druga vozila. Sredstva za izplačilo odškodnine so zagotovljena v obliki Škodnega sklada.

Škodni sklad torej odgovarja upravičencu oziroma oškodovancu enako kot odgovarja zavarovalnica za zavarovanca, ki ima sklenjeno obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, vendar le do minimalne predpisane zavarovalne vsote. Oškodovanec v prometni nesreči z nezavarovanim motornim vozilom je torej izenačen z oškodovancem prometne nesreče, ki jo povzroči zavarovano motorno vozilo. To pomeni, da ni omejitev glede vrste škode (škode na osebah ali stvareh), do katere je oškodovanec upravičen. Svoj odškodninski zahtevek torej lahko vložite na Združenje, nato pa Združenje za reševanje odškodninskega zahtevka pooblasti eno izmed zavarovalnic, ki izvaja obvezno avtomobilsko zavarovanje. Celoten postopek tako vodi zavarovalnica, ki ji je odškodninski zahtevek odstopljen. Odškodninski zahtevek zavarovalnica reši tako po temelju, kot po višini odškodnine, pri čemer pa gre opozoriti na dejstvo, da ostane povzročitelj prometne nesreče regresno odgovoren Združenju, in sicer v višini izplačane odškodnine.

Ali ima motorno vozilo sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje, lahko preverite v informacijskem centru Slovenskega zavarovalnega združenja, pri čemer pa gre omeniti tudi tako imenovani respiro rok. To je obdobje, ko zavarovalno kritje traja tudi po preteku zavarovalne dobe. Navadno traja kritje še 30 dni po preteku zavarovalne dobe, pri čemer pa posamezne zavarovalnice v svojih splošnih ali posebnih pogojih lahko določijo drugače.