Pravni posli mortis causa
Zapustnik lahko za časa življenja s svojim premoženjem razpolaga v obliki pravnega posla mortis causa, s katerim določi kako se bo delilo njegovo premoženje, ki ga bo imel ob smrti. Najpogostejši tovrstni pravni posel je oporoka. V tem primeru ima oporočno dedovanje prednost pred zakonitim dedovanjem. Je pa oporočno razpolaganje omejeno z institutom nujnega dediča, ki je, v kolikor je v oporoki prezrt ali podeduje manj, kot bi mu pripadalo na podlagi njegovega statusa nujnega dediča, upravičen zahtevati določen odstotek zapuščine, ki bi jo sicer dobil, če bi bilo uvedeno zakonito dedovanje.
Glede raznih dogovorov in pravnih poslov, s katerimi zapustnik razpolaga s svojim premoženjem, ki ga bo imel ob smrti, že za čas svojega življenja in z drugim pogodbenikom, pa velja zakonski pogoj, da so tovrstni pravni posli veljavni le, če so sklenjeni v notarski obliki, nadalje pa še posamezne izrecne pogoje za vsak tovrsten pravni posel posebej.